Ivanu Jeriču v zahvalo in spomin

V Dokležovju, rojstnem kraju rodoljuba, Maistrovega borca in duhovnika  Ivana Jeriča, so tudi letos pripravili tradicionalne Jeričeve dneve in jih zaključili prvo soboto v juniju s sveto mašo in osrednjo slovesnostjo v vaškem domu. Dogodka smo se udeležili tudi predstavniki Prekmurskega društva general Maister Murska Sobota.

Poklonili smo se njegovemu spominu pri grobu na domačem pokopališču, na zaključni slovesnosti pa je bila osrednja slavnostna govornica podpredsednica društva mag. Bernarda Roudi, ki je v uvodu spomnila na besede Ivana Jeriča, ki jih je ob koncu prve svetovne vojne zapisal v svojih spominih: »Neodpovedljivo srečo občutiš v srcu, ko se po več kot štirih letih vojne voziš zdrav in s celimi kostmi v rodno Prekmurje. V to srečo pa je že kanila kaplja zaskrbljenosti, kaj bo jeseni 1918 s Prekmurjem?« In dodala, da se to lahko sprašujemo tudi danes. Kot zgodovinarka je podrobno orisala Jeričevo življenjsko pot in ovrednotila njegov prispevek domoljubju, ob koncu pa se je dotaknila tudi bližnje stote obletnice priključitve Prekmurja matičnemu narodu in dejala:

»Zanj smo bili Prekmurci tako kot tudi Prekmurje vedno nekaj posebnega. Pokrajina je naša ožja domovina z bogato in pestro kulturo, z jezikom, ki je bil knjižni že pred več kot 200 leti ter z ljudmi, ki smo s svojo marljivostjo, morda tudi trmoglavostjo, poskušali marsikaj doseči. Še vedno pa smo premalo domoljubni in premalo cenimo svojo pokrajino, njene lepote in bogastvo, njeno podobo, ki izginja z duhom globalizacije, pa tudi njene ljudi, ki so bili in so zavedni Prekmurci. Sama poskušam s svojim raziskovalnim delom  že več kot četrt stoletja prispevati k poznavanju Prekmurja – naše bogate naravne in kulturne dediščine, bogate in pestre zgodovine pa tudi k poznavanju dela naših rojakov, kakršen je bil tudi Ivan Jerič. Ob jutrišnji obletnici njegovega rojstva mu izrekam zahvalo za delo, ki ga je opravil za našo domovino. Ob tem pa mu v imenu naše generacije obljubljam, da bomo domovinske vrednote posredovali mladim, ki jih žal nimajo dovolj razvite. Zato smo mi, srednja in starejša generacija, dolžni mlade naučiti ljubiti tako družino kot domovino, kajti -zaključujem z mislijo Gustava Flauberta: »Domovina je kot družina; njeno vrednost poznamo šele, ko jo izgubimo!«

Celoten govor mag. Bernarde Roudi lahko preberetev priponki

V bogatem kulturnem programu so sodelovali učenci domače podružnične osnovne šole ter gojenci Glasbene šole Murska Sobota. V imenu organizatorja dogodka se jim je za sodelovanje in številnemu občinstvu za obisk zahvalila predsednica Društva prijateljev mladine Dokležovje Marija Zver.


Ivanu Jeriču v zahvalo in spomin 2017