Praznovanje državnega praznika Dneva združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Ob  državnem prazniku dneva združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom se 17. avgusta spominjamo dogodkov, ko so prekmurski Slovenci po 900 letih znova postali del matičnega naroda. Pomembnosti tega praznika ni potrebno posebej poudarjati, saj je s priključitvijo Prekmurja Kraljevini SHS bilo šele po prvi svetovni vojni rešeno narodnostno vprašanje tukajšnjega življa, ki je po stoletjih letih ločenega razvoja tako znova postal del matičnega slovenskega naroda. To dejanje, za katerega so zaslužni mnogi prekmurski domoljubi,  je eden od pomembnih zgodovinskih gradnikov današnje ozemeljske in narodnostne  celovitosti Republike Slovenije.  Ta dan kot državni praznik praznujemo šele od leta 2005, ko je Državni zbor na pobudo pomurskih poslancev sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji.

V obrazložitvi predloga so pomurski poslanci poslanci Jožef Horvat, Jožef Ficko, Franc (Feri) Horvat, dr. Mitja Slavinec in Geza Džuban zapisali: „Predlagana rešitev za praznik priključitve Prekmurja v okviru celotnega konteksta dogodkov ob naši severni meji ob koncu prve svetovne vojne in neposredno po njej, ter nesporno pomembne vloge generala Rudolfa Maistra v njih za samo Prekmurje pomeni rešitev kot tako. Slovenci zaradi izgube Koroške in Primorske po prvi svetovni vojni nismo nikoli resnično dojeli izjemnega pomena pridobitve Prekmurja, ki je bilo praktično tisoč let v okviru Ogrske države njena nepomembna manjšina, ki pa je iz lastne notranje sile ostala zvesta slovenstvu. To je eden čudežev slovenske zgodovine.“

Letošnja osrednja proslava  ob tem prazniku  se je odvila na predvečer praznika, dne 16. avgusta 2017 v Puconcih. Na pobudo Prekmurskega društva general Maister Murska Sobota so jo organizirale občine Puconci, Tišina in Cankova. Slavnostni govornik je bil predsednik Prekmurskega društva general Maister Murska Sobota in podpredsednik Zveze društev general Maister mag. Marjan Farič. Režijo proslave je prevzela članica Prekmurskega društva general Maister Murska Sobota g. Irma Benko, program proslave pa so  zapolnili nastopajoči z območja občin organizatoric, prepoznavni Prekmurci, ki so v kratkih nagovorih spregovorili o sebi, svojem delu in uspehih, o Prekmurju in o svoji državi, svojih domoljubnih čustvih in ponosu.

Slovesnosti so se udeležili mnogi ugledni gostje, med ostalimi predsednik države g. Borut Pahor, podpredsednik vlade in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, podpredsednik Državnega zbora Primož Hainz, poslanec evropskega parlamenta Lojze Petrle, prekmurski poslanci v Državnem zboru, župani prekmurskih občin, predstavniki verskih skupnosti, ter predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij in društev, med njimi  prav  številni  člani  društev general Maister.  

Osrednji govornik Farič je v svojem nagovoru poudaril predvsem pomen praznika:  „Ta dan kot praznik vseh, ne le Prekmurcev, v kolektivni zavesti Slovencev to mora šele postati. Njegov smisel kot dan zgodovinskega spomina na usodne dogodke, predvsem pa kot opomin, vodilo in vir navdiha prihodnjim rodovom bo dosežen, ko ga bodo vedno znova, ne le vsak 17. avgust, zlasti pa ne na vsakih 5 let in ne le skozi bežne omembe na manj pomembnih straneh javnih občil ponotranjili vsi Slovenci in bo z nami praznovala celotna Slovenija.“  Omenil je tudi pomembno vlogo  Rudolfa Maistra, brez katerega ne bi bilo ne slovenskega Maribora, ne slovenskega Podravja in zelo verjetno tudi ne slovenskega Prekmurja.

 „Bogastvo te pokrajine ni samo zemlja, so predvsem ljudje, njihov ustvarjani intelektualni potencial, ki smo ga v Prekmurju z izseljevanjem, žal, vedno izgubljali. Tu so vse prevečkrat ostajale le delitve, malodušje, vdanost v usodo, grenkoba in drobne zamere, v katerih smo in tudi sedaj prepogosto izgubljamo vsi. Prav zato moramo v sebi znova prebuditi nam lastno samozavest in ponos in doseči enotnost, ki bo ob spoštovanju lastne zgodovine omogočala pogled naprej.“, je zaključil Farič.

Vsem Prekmurkam in Prekmurcem je na proslavi čestital tudi predsednik države Borut Pahor in svoj nagovor namenil odnosom s Hrvaško, predvsem odločbi arbitražnega sodišča v Haagu: "Slovenija in Hrvaška nista le dve sosednji državi, ampak sosednji državi v Evropski uniji. Meja je določena, zdaj je samo vprašanje kakšen dogovor bo sklenjen ob uveljavitvi arbitražnega sporazuma.".

 Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom – vloga dr. Matije Slaviča

 Prekmurje se je  v času po prvi svetovni vojni, v centru prizadevanj za takratno preureditev povojnega sveta in v času emancipacije mnogih evropskih narodov, med njimi tudi slovenskega, kot nekoliko pozabljena mejna pokrajina madžarskega dela poražene Avstro- ogrske, na pariški mirovni konferenci nenadoma znašlo v soju diplomatskih žarometov. Vrhovni svet konference, sestavljen iz predstavnikov antantnih sil Francije, Velike Britanije, ZDA in Italije  je dne 9. julija 1919 sprejel odločitev o priključitvi Prekmurja Kraljevini SHS. Jugoslovanska vojska je oblast na ozemlju Prekmurja prevzela 12. avgusta in jo pet dni pozneje, dne 17. avgusta leta 1919 na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih, na katerem se je zbralo več kot 20.000 ljudi, predala civilnemu upravitelju.

Za danes slovensko Prekmurje je v največji meri zaslužen prleški rojak, domoljub, Maistrov sopotnik dr. Matija Slavič, ki je izhajajoč iz svojega velikega poznavanja narodnostnih, jezikovnih, zemljepisnih, gospodarskih, političnih in zgodovinskih razmer v Prekmurju, kot član delegacije Kraljevine SHS na mirovni konferenci v Parizu, pomembno pripomogel k odločitvi Sveta konference o priključitvi Prekmurja k državi SHS. Kot dober poznavalec prekmurske preteklosti ter takratnega aktualnega položaja in razmer je dr. Slavič priključitev prekmurskih, med Muro in Rabo živečih Slovencev k matični domovini utemeljeval z argumenti poseljenosti, avtohtonosti prebivalstva in jezika kot osnovnega gradnika kulturne in narodne zavesti in pripadnosti. Dr. Slavič je za potrebe mirovne konference pripravil barvno etnografsko karto Prekmurja, ki je nazorno prikazovala naseljenost in etnično pripadnost prekmurskih Slovencev med Muro in Rabo po podatkih ljudskega štetja iz leta 1890. Karta je dopolnjevala dve podrobni Slavičevi študiji o Prekmurju, napisani v francoščini, v katerih je pokazal izredno poznavanje problematike prekmurskih Slovencev. Ob veliki podpori majorja D. W. Johnsona, ameriškega izvedenca Teritorialne komisije pri mirovni konferenci, sicer profesorja na univerzi Columbia v New Yorku, je dr. Slavič dosegel, da je mirovna konferenca dne 20. maja 1919 sprejela Johnsonov predlog razmejitve po razvodnici med Rabo in Muro. Dr. Slavič o Johnsonovih zaslugah za prekmurske meje, določene po prvi svetovni vojni, tudi zapiše: „Obveljala je torej v Prekmurju meja, ki jo je določil Johnson, ki ima največ zaslug, da smo prišli z državno mejo čez Muro. Zato si ta amerikanski profesor zasluži, da dobi v tej naši Slovenski krajini dostojen spomenik.“

 Dr. Matija Slavič je imel pomembno vlogo tudi pri dokončni vzpostavitvi meja med Jugoslavijo in Madžarsko v delu, ki se nanaša na Prekmurje, in sicer kot izvedenec na konferenci julija 1922 v Londonu. Ivan Jerič, prekmurski domoljub in Maistrov borec, je takrat zapisal: „Za zmago se moramo zopet zahvaliti našemu ekspertu na mirovni konferenci dr. Matiji Slaviču.“

 Prizadevanja slovenskih domoljubov, ki so najbolj zaslužni za danes slovensko Prekmurje, so bila doslej iz različnih  razlogov prezrta. Ker v vsem tem času tega spregleda in zgodovinske ignorance še nismo uspeli popraviti, je  Prekmursko društvo general Maister je županu Mestne občine Murska Sobota in Mestnemu svetu občine Murska Sobota že oktobra 2016 posredovalo pobudo, da bi ob prihajajoči 100 letnici združive prekmurskih Slovencev z matico, ki jo bomo praznovali čez dve leti,  vsem domoljubom, ki so zaslužni za slovensko Prekmurje, predvsem pa dr. Slaviču, v Murski Soboti kot regionalnem upravnem, gospodarskem in kulturnem središču regije postavili spominsko obeležje.

 

Avtor fotografij: Natalija Juhnov