PROBLEMI PORABSKEGA ŠOLSTVA ZADEVAJO TUDI SLOVENIJO

PORABJE, 20. oktobra 2018 - Programska stalnica mednarodnega sodelovanja PDGM Murska Sobota so kontinuirani stiki s porabskimi Slovenci na Madžarskem. Vse leto spremljamo dogajanje v organizacijah, ki se ukvarjajo z narodnostno problematiko, pristojne v Sloveniji spodbujamo k čim bolj ažurnemu razreševanju problemov in teh nikoli ne zmanjka,  pa tudi čim več ljudi iz Slovenije skušamo prepričati , da obiščejo slovensko Porabje in vzpostavljajo neposredne stike s  Slovenci onkraj meje.

Pomembna stalnica sodelovanja je vsakoletni  enodnevni obisk članov našega društva v Porabju, ki smo mu letos dodali  prvi stik s štajerskimi Slovenci z obiskom Portrne v sosednji Avstriji  in ogledom Pavlove hiše, zdaj muzeja, kjer je živel priznani jezikoslovec Avgust Pavel, profesor, urednik domoznanskih revij,  pesnik in tudi  avtor prve prekmurske slovnice. Na poti  v Porabje smo se zadržali še na Cankovi pri Pavlovem spomeniku in v krajevnem muzeju ter  pri spominskem obeležju na tromeji med Avstrijo, Madžarsko in Slovenijo, ki je tam od leta 1924, na to mesto pa ga je postavila mednarodna razmejitvena komisija. Tako kot lani so se nam tudi letos pridružili člani Društva prijateljev Sobote.

 Porabski del strokovne ekskurzije smo začeli v predelovalnici sadja na Gornjem Seniku, ki je del projekta  Slovenska vzorčna kmetija v Porabju.  V sezoni  zagotavlja porabskim Slovencem nekaj dodatnih delovnih mest in eno od teh priložnosti je dobil tudi Tomaž. Zaupal nam je svojo zgodbo, ki dobesedno odslikava razmere v Porabju. Je sin porabskih staršev, ki sta vedno govorila porabsko, saj madžarsko niti znala nista dobro. Tudi otroci so doma govorili samo porabsko. Po poroki, pa čeprav s porabsko Slovenko, sta se zakonca začela med seboj pogovarjati madžarsko, tudi z otroci, in nobeden izmed otrok ne zna govoriti po domače.

Osrednji del projekta Slovenska vzorčna kmetija pa je umeščen v hrib nad Gornjim Senikom.  Kmetija se je uspešno umestila v okolje, razvija več dejavnosti , v ospredju pa sta kmetijska in turistična. Postala je nepogrešljiva destinacija, na kateri se ustavi velika večina obiskovalcev iz Slovenije, ki si tam med drugim lahko privoščijo kosilo ali pa obisk izkoristijo za klepet s prijaznim slovensko govorečim osebjem. Mi smo si oboje.

Vsebinsko pester dan smo nadaljevali  na srečanju s predsednikom  Zveze Slovencev na Madžarskem Jožetom Hirnokom in Marjano Sukič, urednico slovenskega časopisa Porabje, ki  izhaja v Monoštru.  V dvorani hotela Lipa smo si ogledali sveže posneti film o Porabju, ki je bil odlična iztočnica za nadaljevanje pogovora o najaktualnejših vprašanjih, ki  jih porabski Slovenci sami ne zmorejo razrešiti. Ob nujnem hitrejšem gospodarskem razvoju območja so v ospredje postavili problematiko šolstva.  Začne se pri že omenjeni Tomaževi zgodbi, nadaljuje pa v šolskem sistemu, ki bi ga morala tudi Slovenija izdatneje strokovno in materialno podpreti. Posebej so izpostavili problematiko povezano z gostovanji slovenskih učiteljev na porabskih šolah. Učitelji prihajajo za krajša obdobja, komaj se spoznajo z okoljem in z učenci, že ga zapuščajo in pridejo novi, ker njihov status ni ustrezno urejen.  Nujno je, da Slovenija zagotovi trajne kadrovske rešitve za slovenske učitelje in omogoči kakovostne in stabilne pogoje za izobraževanje v slovenskem jeziku, sicer se po odhodu starejše generacije v Porabju ne bo več slišala ne slovenska niti domača porabska beseda.

Razpravo o razmerah v Porabju smo nadaljevali na slovenskem konzulatu v Monoštru,kamor nas je povabil slovenski konzul v Monoštru dr. Boris Jesih.  Pridružil se nam je že na Gornjem Seniku in nam na konzulatu in med potjo  res temeljito predstavil  aktualne razmere v Porabju. Končali pa smo v Andovcih, kjer je bil ta dan nekaj posebnega. Zaključevali so letošnji del evropskega projekta Pobeg v zgodovino čarovništva in ljudskih verovanj, ki nam ga je podrobneje predstavil   Karel Holec, porabski pisec, kulturnik in animator, ki je malo porabsko vas Andovci  skupaj s krajani, naredil širše prepoznavno. Ljudje se radi ustavljajo pri njihovem Malem Triglavu, vsako leto se skupina krajanov peš odpravi na Triglav, aktivnih je več kulturnih skupin in drugih društev, lotijo pa se tudi večjih  projektov, aktualni je prav omenjeni evropski projekt.  Andovci bi  lahko bili model, kako Porabju dati nov zagon in v katero smer naj pelje pot, da bodo tod tudi prihodnji rodovi govorili porabsko in v sebi čutili domoljubje.