Slovenski šport, košarka in domoljubje
V ušesih še vedno odzvanja prelepa melodija slovenske himne iz grl naših košarkarjev in šest tisoč slovenskih navijačev na finalni tekmi evropskega košarkarskega prvenstva. Pred očmi je še vedno slika navijaških tribun sredi turškega Carigrada z ogromno slovensko zastavo, z množico manjših belo-modro-rdečih zastav s slovenskim grbom ter zvenom Avsenikove glasbe. Ob doseženem zgodovinskem uspehu še vedno podoživljamo izraze nacionalnega ponosa košarkarjev, brezštevilne izraze domoljubnih čustev navijačev v Carigradu in vseh nas tu doma, ki smo verjeli v naše košarkarje, v njihov moštveni duh in zavezanost Sloveniji. Kot je bilo poudarjeno mnogokrat v teh dneh - igrala in zmagala je ekipa. Individualizem se je umaknil kolektivnemu duhu, brezkompromisni borbi za preprost, a jasen skupni cilj, za zmago Slovenije, manj zase, za svojo lastno promocijo in koristi. Biti Slovenec v teh dneh je lepo! Prepoznavnost in zanimanje za Slovenijo v svetu je hipoma poskočilo, za kar se imamo zahvaliti predvsem temu izjemnemu športnemu dosežku.
Vendar, če gre v teh, navdiha polnih dneh predvsem za košarko, nas nacionalni ponos in podobna domoljubna čustva prevevajo tudi ob drugih športnih dogodkih in tekmovanjih na mednarodni ravni z vrhunskimi dosežki naših športnic in športnikov. Če je domoljubje pomemben element izražanja pripadnosti naciji in državi, pri tem v zvezi s športom neizogibno trčimo na razmislek o njegovi vsebini. Motivacija športnikov, njihovo odrekanje in garanje za dosego uspehov se na mednarodni ravni navzven zrcali predvsem skozi promocijo države, za katero nastopajo, njihov uspeh pa navznoter hipoma postane združevalna identifikacijska točka celotne nacije, ki je preko skupnega uspeha zlahka sposobna potlačiti vsa razhajanja in medsebojne zamere. A kako potem, ko učinek te evforije splahni? Je naše domoljubje še vedno tako, kot v trenutku kolektivnega delirija zmage? Smo sposobni na enak način ponotranjiti vsa domoljubna čustva in jih z enako zavzetostjo izraziti tudi ob državnih praznikih ali celo v vsakdanjem življenju?
Domoljubje ni ekskluzivna pravica nobene družbene skupine, stranke ali socialnega sloja, posamezne športne panoge, trenutka zmage, poraza, določenega dne, domoljubje trajno pripada celotnemu narodu. In če nam je dovoljen odmik od športa, Slovenija ni samo ena najlepših dežel na svetu, slovenska nacija poleg športnikov premore silovite ustvarjalne potenciale znanstvenikov, umetnikov, gospodarstvenikov, ki prav tako nosijo ime Slovenije v svet. Kot se je izkazalo že neštetokrat, največje bogastvo te države so prav ljudje in njihovo domoljubje, njihov ponos, da so Slovenci, pa najsi pri tem gre v mnogih primerih za drugo ali tretjo generacijo priseljencev ali celo naturalizirane državljane. Vlaganje v ljudi in v razvoj njihovih potencialov se vedno obrestuje!
In če preko športa posežemo v slovensko realnost: sodobni čas terja mobilizacijo vseh potencialov slovenske družbe, s tem pa aktivni odziv na vedno bolj prisotno erozijo državljanske zavesti in pomanjkanje zavedanja o naši lastni identiteti, kdo in kaj smo ter predvsem, kaj želimo. Brezobzirno uveljavljanje osebnih ali parcialnih interesov ozkih družbenih skupin, boj vseh proti vsem za svoj dobiček, je za občutek povezanosti in pripadnosti neki skupnosti pogubno. Biti domoljub le, kolikor je to prikladno in le za dosego osebnih koristi, je napačno. Domoljubje je danes pri mnogih postala le dobro unovčljiva valuta, ki jo potrebujejo za dosego želenih političnih ali ekonomskih ciljev. Zloraba domoljubja je prav na tej točki razgalila svoje uničujoče posledice. Brez notranje kohezije, katere osnovni gradnik je domoljubje, postajamo kot družba ranljivi.
Prav šport in njegovi dosežki, kot je tudi zlata medalja košarkarjev na evropskem prvenstvu, nam pomagajo presegati te dvome, pomagajo osmisliti in okrepiti državljansko zavest. Tudi slovenski politični in družbeni vsakdan mora biti, izhajajoč iz standardov, ki jih postavlja ta košarkarska ekipa, namenjen brezkompromisni borbi za preprost, a jasen skupni cilj, za zmago Slovenije, za blaginjo vseh, manj zase, za svojo lastno promocijo in koristi. Zato si želimo še podobnih uspehov, ki bodo promovirali Slovenijo kot uspešno in moderno družbo, Slovence pa kot sposobne in napredne ljudi, ki se ne ustrašijo največjih mednarodnih izzivov. Verjamemo, da se bomo iz tega kot družba nekaj naučili in da nam bo ta zmaga dala novega poleta na vseh področjih.
Zveza društev general Maister Slovenije in Prekmursko društvo general Maister se kot domoljubni organizaciji civilne družbe našim košarkarjem zahvaljujeta za izkazano državljansko zavest in domoljubje in jim ob tem velikem uspehu iskreno čestitata.
Marjan Farič
predsednik Prekmurskega društva
general Maister Murska Sobota in
podpredsednik Zveze društev general Maister