Vpis prekmurskega jezika v Register nesnovne kulturne dediščine

Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota kot domoljubno društvo deluje na širšem obmocju Prekmurja in je eno od sedemindvajsetih društev v Republiki Sloveniji, povezanih v vseslovensko Zvezo društev general Maister.

Delovanje društva je usmerjeno v izobrazevalne,
kulturne, znanstvene in druzabne aktivnosti, s ciljem razvijanja in utrjevanja domoljubja in
drzavljanske zavesti ter pozitivnega zgodovinskega spomina na velike mejnike in osebnosti
slovenske zgodovine, med njimi predvsem Maistra in njegove (prekmurske) sopotnike.

Društvo zeli prispevati k razvoju civilne druzbe in h kvaliteti javnega dialoga v prekmurskem
prostoru, predvsem pa posebno skrb namenja informiranju, osvešcanju in vzgoji mladih.
Ob zavedanju, da prav jezik v zgodovini Prekmurja predstavlja osrednji gradnik domoljubne
zavesti in je osišce narodnostne pripadnosti tukajšnjega prebivalstva, je ena izmed
najpomembnejših temeljnih programskih usmeritev društva prav ohranjanje in razvoj
prekmurskega jezika. Skrb za jezik je namrec trajna naloga vsake druzbe in je osnovni
predpogoj za ohranjanje nacionalne identitete, zavesti in prepoznavnosti, kar je v sodobnem
globaliziranem svetu, kjer se izgubljajo predvsem identitete manjših narodov in jezikovnih
skupin, nadvse pomembno. Prekmursko govorno obmocje zgodovinsko sega tudi cez mejo v
Porabje, kar neposredno vpliva na ohranjanje narodnostne zavesti tako doma, kot tudi v
zamejstvu.

Prekmurski jezik je edini knjizni jezik, ki se je ohranil po oblikovanju enotnega slovenskega
knjiznega jezika Ob zavedanju njegove pomembnosti je Prekmursko društvo general Maister
Murska Sobota, ki je tudi ena od vidnejših organizacij v Iniciativnem odboru za pripravo
aktivnosti ob 100. letnici prikljucitve Prekmurja k matici, zasnovalo širši modularni projekt
Prekmurski jezik in kultura. Ta poteka v sodelovanju s posebno raziskovalno in strokovno
skupino, v kateri poleg številnih in prizadevnih clanic in clanov društva deluje vrsta priznanih
slovenskih strokovnjakov z obeh najvecjih univerz, jezikoslovcev, akademikov, kulturnikov in
pedagogov. Projekt je v njegovih pomembnih elementih tudi del potrjenih vsebin skupnega
Programa obelezevanja letošnje 100. obletnice.

V okviru navedenega projekta je društvo pred letom dni na Slovenski etnografski muzej
naslovilo pobudo za vpis prekmurskega jezika v Register nesnovne kulturne dediščine. V
pobudi je bilo navedenih šest nosilcev, in sicer: Prekmursko društvo general Maister Murska
Sobota, Zdruzenje Pomurska akademsko znanstvena unija – PAZU, Ustanova dr. Šiftarjeva
fundacija, Evangelicanska Cerkev augsburške veroizpovedi v Republiki Sloveniji, Katoliška
Cerkev, Škofija Murska Sobota (RKC), Škofijski ordinariat Murska Sobota in Kulturno
umetniško društvo Beltinci. Vlogi smo prilozili 26 enot bibliografije in 7 enot filmografije,
19 fotografij, 1 video posnetek in 5 avdio posnetkov.

Dne 22. 3. 2019 je Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota kot nosilec prijave
prejelo obvestilo, da prijavljen element izpolnjuje zahtevane kriterije in da je primeren za
vpis v razvid. V register nesnovne kulturne dedišcine bo še v letošnjem letu vpisana enota z
imenom PREKMURŠČINA. Za pripravo gradiva je pristojen Slovenski etnografski muzej,
oziroma Koordinator nesnovne kulturne dedišcine, postopek vpisa v register pa vodi
Ministrstvo za kulturo.

Vpis je za Prekmurje in Prekmurce ob letošnjem jubilejnem letu izjemnega simbolnega
pomena, nasploh pa pomeni priznanje jezikovne samobitnosti prekmurskega jezika kot celote.
Vpis zagotavlja tudi pravno varstvo, ki ga opredeljujeta Konvencija o varovanju nesnovne
kulturne dedišcine (MKVNKD), ratificirana decembra 2007, in Zakon o varstvu kulturne
dedišcine (ZVKD-1), sprejet leta 2008.

Za vec informacij sva na voljo predsednik Prekmurskega društva general Maister Murska
Sobota Marjan Faric in vodja Odbora za informativno dejavnost pri društvu Irma Benko.

Lep pozdrav, 

Marjan FARIČ, MA
predsednik Prekmurskega društa
general Maister Murska Sobota