IDEJA ZA POBUDO PREKMURSKI JEZIK - IZBIRNI PREDMET
Dejstvo je, da je v slovenskem jezikovnem območju knjižna prekmurščina edini knjižni jezik, ki je ostal po oblikovanju enotnega slovenskega jezika, saj po zaslugi sodobnih avtorjev v prozi, liriki in tudi publicistiki še vedno živi in v oporo mu je bogata zapuščina prekmurskih piscev. Uradno pa žal prekmurski knjižni jezik ne obstaja in je prekmurščina v slovenski jezikovni politiki zgolj eno od slovenskih narečij.
Naš prekmurski jezik je pod različnimi gospodarji preživel stoletja. In da se ta nam najdražji jezik ne bi potopil v žrelu globalnega sveta, kjer kraljuje angleščina,v prekmurskem društvu general Maister, katerega borec je bil tudi Ivan Jerič, ki ima veliko zaslug za priključitev Prekmurja ostalemu delu Slovenije, ocenjujemo, da je pomemben del naše zaveze domoljubju tudi skrb za njegovo ohranitev in razvoj. Podpiramo občino Puconci pri obnovi Kuzmičeve domačije v Strukovcih in predlagali smo, da jo poimenuje Dom prekmurske besede.
Prepričani smo, da je dozorel čas za idejo, ki ob podpori našega rojaka, profesorja na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Hotimirja Tivadarja že dobiva strokovne temelje za pobudo pristojnim organom in ustanovam v državi, da mladi in starejši dobimo možnost in priložnost za učenje prekmurskega jezika in kulture kot izbirnega predmeta v osnovnošolskem in v nekaterih programih srednješolskega izobraževanja ter izobraževanja odraslih. Če država lahko samo v osnovnem šolstvu zagotovi pogoje za blizu devetdeset izbirnih predmetov, potem za enega dodatnega ne more in ne sme biti problem. Slovenske univerze in njihove pedagoške fakultete zagotovo zmorejo v kratkem časovnem obdobju usposobiti osnovno jedro učiteljev za prve generacije zainteresiranih , saj je prekmurski knjižni jezik že leta zanimiva tema proučevanja za seminarske in diplomske naloge ter doktorske disertacije. Verjamemo, da bo ob dobro pripravljenem in sodobnem učnem programu tudi zanimanje za prekmurščino veliko.
Ta nam najdražji jezik tako kot naši predniki s ponosom govorimo, v njem naši otroci spregovorijo svoje prve besede, mnogi v njem molijo, nekateri hvala bogu tudi pišejo. Je še vedno naša beseda v vsakdanjem zasebnem in velikokrat tudi službenem pogovoru, v trenutkih žalosti , veselja, ljubezni, tudi nezadovoljstva . Je živa beseda vseh generacij. Njen knjižni fond je izjemen, vendar ga večina ne pozna. Za to je za ohranjanje in razvoj prekmurščine, predvsem pa opismenjevanje v njej, vključitev predmeta v izobraževalni sistem veliko in potrebno dejanje. To zagotovo ne more v ničemer škoditi slovenskemu knjižnemu jeziku, saj je tudi prekmurski jezik slovenski. Z njim in njegovim knjižnim zapisom smo lahko vsi Slovenci samo bogatejši. Od aktualne državne oblasti in posebej od njenih predstavnikov iz Prekmurja pričakujemo angažiranost in ukrepe, da se to končno tudi res zgodi. Pa še kaj več, da mladi ne bodo prisiljeni tako množično zapuščati te svoje krajine, ki je žal še vedno najmanj razviti del države.
In to bi bilo najdragocenejše darilo slovenske države Prekmurkam in Prekmurcem leta 2019 ob stoti obletnici priključitve matici.
Res se je vredno boriti za ta naš jezik. Lepšega ni.